januar 2026 – Najboljši slovenski blogi

Zadnje čase se vedno bolj poudarja, da so omega 3 maščobne kisline ključne za naše zdravje.

Kdaj vemo da je omega 3 v našem telesu premalo

omega 3 najdemo v mastnih ribah, kot so losos, sardine in skuše; dobimo jih lahko tudi v oreščkih ter lanenih in chia semenih. Telo takšnih maščobnih kislin ne more proizvajati samo, zato jih moramo vnašati s prehrano ali prehranskimi dopolnili; v nasprotnem primeru nam telo pokaže, kdaj jih imamo premalo. Hitro opazimo suho kožo in lomljive lase, kar kaže na pomanjkanje naravne vlage in prožnosti, lasje pa postanejo krhki.

Nohti se lahko hitreje lomijo, na njih pa se pojavijo bele lise, kar je pogost znak pomanjkanja omega 3. Lahko imamo tudi težave s koncentracijo in spominom, saj so ključne za delovanje možganov, zato pomanjkanje vpliva na fokus in razpoloženje. Tudi če dovolj spimo, lahko čutimo pomanjkanje energije in pogosto utrujenost. Pomanjkanje močno vpliva na razpoloženje in duševno zdravje ter lahko privede do občutkov tesnobe ali celo depresije. Zmanjšana tvorba solznega filma povzroča bolj suhe oči, pogosteje pa se pojavljajo tudi vnetja, saj omega 3 pomaga uravnavati vnetne procese v telesu, zato jih ob pomanjkanju občutimo intenzivneje. Priporočljivo je, da vsaj dvakrat do trikrat na teden jemo mastne ribe, chia ali lanena semena; zelo dobro se obnesejo tudi orehi. Če to ni mogoče, posezimo po prehranskih dopolnilih, kot so ribje olje ali olje iz alg, ki je primerno tudi za vegane.

Pomembno je, da ohranimo ravnovesje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami; če imamo v prehrani preveč omega 6 iz rastlinskih olj in procesirane hrane, lahko telo težje izkoristi omega 3. Če opazite več teh znakov hkrati, je velika verjetnost, da vam primanjkuje omega 3. Glede tega se lahko vedno posvetujete z zdravnikom.…

Danes se zelo rad redno odpravljam na rekreacijske igre košarke, ki jih igramo v šolski telovadnici z drugimi navdušenci nad košarko. Košarka je namreč zame res tisti šport, ki me navdušuje že celotno življenje in to ne samo sedaj, temveč tudi v otroštvu. Praktično odkar sem znal hoditi, sem v roki že držal žogo. V otroštvu pa sem tudi treniral košarko, tako da mi že takrat kakšna koš tabla ni bila tuja. S tem sem se tudi želel resno ukvarjati, kot profesionalni športnik, vendar je ta moja otroška želja hitro umrla, kajti kmalu sem dojel, da nisem zadosti visok, niti dovolj dober, da bi lahko s tem zaslužil zadosti denarja. Zaradi tega pa sem se moral bolj nagibati k rekreativni košarki, vendar pa mi to danes konec koncev čisto odgovarja.

Koš tabla je bila pomemben del mojega otroštva

Vse pa se je začelo doma, ko sem bil otrok, na našem domačem dvorišču. Moj oče je bil namreč tudi ljubitelj košarke, tako da je nad garažo stala koš tabla že predno sem se jaz rodil, praktično iz očetovih najstniških let. Seveda pa sem bil kot otrok nad to navdušen tudi sam, ter sem komaj čakal, da bom imel dovolj noči, da bi žogo vrgel zadosti visoko, da bi zadel koš. To seveda ni prišlo tako hitro, vendar ko sem zadel tisti svoj prvi koš, se je vse začelo. Takrat sem se začel vse bolj pogosto zadrževati na domačem dvorišču, kjer sem metal žogo na koš, kasneje pa sem se začel odpravljati tudi na zunanje šolsko igrišče.

Tako pa mi je danes prav zanimivo, kako je tista preprosta koš tabla iz mojega otroštva povzročila v meni tako veliko ljubezen do tega športa. Ta je danes zelo velik del mojega življenja, saj košarko igram na rekreacijski ravni, ter jo zelo rad tudi gledam, tako na televiziji, kot včasih tudi v živo, ko se odpravim na kakšno tekmo. …