Pri 40 letih sem navadne smuči zamenjala za tek na smučeh

Kar se spominjam sem vedno smučala in vsako zimo komaj čakala, da je v našem kraju zapadel sneg. Naš kraj je tudi poskrbel za majhno smučišče, za tek na smučeh pa nismo imeli primernih stez, da bi lahko to uredili. Tako sem vsako leto smučala. Kasneje sem prišla v obdobje, ko nisem smučala kakšne tri leta.

Moram priznati, da mi ta pavza ni čisto nič koristila. Ko sem ponovno razmišljala, da bi začela smučati, me je postalo strah, leta in smučanje na novo mi je pognalo strah v kosti. Po naključju sem videla, kako je nekaterim všeč tek na smučeh in začela sem se tudi sama poigravati z to misijo, da bi navadne smuči položila v kot in moja nova zimska rekreacija bi postala tek na smučeh, saj sem imela občutek, da je to sedaj bolj primerno zame. Enostavno sem se smučanja in strmin začela bati. 

Tako sem še predenj sem se odločila za ta šport naredila preizkus in si sposodila vso potrebno opremo, ko sem šla za en vikend na smučišče. Ker nisem imela niti osnovnih pojmov, sem si najela inštruktorja. Ta dan sem tako uživala, kajti bil je prekrasen sončen dan, imela sem prikupnega učitelja, ki mi je vse lepo pokazal in skupaj sva šla eno kratko pot. Kako mi je bilo vse skupaj všeč, tek na smučeh sem vzljubila ta vikend. Če bi lahko bi še imela inštruktorja zraven sebe, samo mi ni imel več kaj povedati, saj ko tek na smučeh enkrat osvojiš ne potrebuješ več učenja, ampak samo trening. 

Za to zimo sem se odločila, da si bom opremo izposojala, naslednjo leto, če me bo tek na smučeh še vedno mikal, pa si bom vse skupaj kupila. To leto uživam pri izposoji, oni mi uredijo opremo, točno tako kot rabim in lahko grem uživat. Proge so dolge, tek na smučeh lahko traja več ur, niti približno se mi ni sanjalo, koliko narediš za telo.

 …