Nekaj časa nazaj sta se moja mama in oče odločila, da bosta nekaj sob zamenjala. Tam, kjer je bila trenutno jedilnica, je kar naenkrat postala spalnica in jedilnica, se je prestavila v dnevno sobo. Tako smo imeli dnevno sobo in jedilnico skupaj, ampak problem je bil v tem, da je bila kuhinja na drugi strani stanovanja. Začeli smo se spraševati, kako bo moja mama nosila stvari iz kuhinje na mizo v jedilnico. Seveda, ko je prišlo do kosila, smo vsi skupaj šli v kuhinjo ter jih pomagali odnesti vse v jedilnico. Problem je bil takrat, ko je na primer skuhala kavo in nobenemu ni povedala in je sama morala priti z vsemi skodelicami mi in z kavo v dnevno sobo. Takrat sem se jaz odločila, da jo bom vsaj za to nekaj kupila. Vedela sem, da je moja mama zelo rada samostojna in da zelo nerada prosi za pomoč in ravno zato sem se odločila, da jih bom kupila nekaj, kar ji bo pomagalo. To je bil pladenj. Dejstvo je, da pri hiši nismo imeli niti ena platna in vedela sem, da jih bo pladenj omogočil. To, da lahko več stvari prinesejo v jedilnico naenkrat. Pladenj ki sem ga kupila, je bil tudi zelo velik, kar pomeni, da je lahko, tu pa tam nesla tudi kaj večjega v dnevno sobo.
Mama je bila s tem darilom res zelo zadovoljna in pladenj je takoj isti dan začela uporabljati. Rekla je da ne more verjeti, da nikoli prej ni pomislila na to in da nima niti ena pladnja pri hiši. Rekla se mi je, da bo to res nekaj zelo uporabnega in da verjamem, da bo zelo hitro ugotovila, da jih bo potrebovala še. Tako smo lahko rešili 2 problema. En problem je bil ta, da moja starša nista nikoli imela svoje spalnice in sedaj sta jo končno dobila in drugi problem je ta, da kljub temu da je jedilnica zelo daleč od kuhinje smo lahko rešili problem nošenja stvari iz ena prostora v drugega.